Citati avtorja Andrej Goričar

»Film, ki velja za enega najboljših nemih filmov vseh časov, bo s prenovljeno partituro iz leta 2002, ki jo je pri njem naročila Slovenska kinoteka, glasbeno opremil Andrej Goričar.«

»So nemi filmi, ki že sami v sebi nosijo 'glasbo' v obliki strukture, ritma, montaže ... Grehi ljubezni so prav gotovo tak film.«

»To sem lahko oprl tudi na izrazito raznoliko zgodbo, ki sem jo, kljub njeni razgibanosti, ali pa ravno zato, z glasbenimi podtoni skušal povezati v celoto.«

»Glasba prostorsko in časovno ni umeščena, ampak skuša razvijati svoj izrazni in stilni lok, izhajajoč iz številnih drugih elementov te prefinjeno posnete zgodbe.«

»Film se mi namreč zdi kot nekakšna epska pesnitev, saj se navezuje na zgodbo iz ameriške zgodovine.«

»Na prvi pogled se zdi, da sta Erotikon in Nosferatu z vidika filmske tematike veliko bolj brezčasna.«

»Taka zvestoba – ali pa zaslepljenost, kakor želite – je namreč gonilo tragične zgodbe, ki se godi v Mladem Medardu.«

»Beethoven, s svojim (sprva) velikim občudovanjem Napoleona, občudovanjem, ki se pozneje sprevrže v prezir in sovraštvo, je vsekakor zelo neposredna asociacija na film Mladi Medardo.«

»Partitura, ki sem jo napisal zdaj, pa je, vsaj kolikor mi je znano, prva komponirana glasba za ta film sploh.«

»Ne navdihuje me namreč le trenutek, ko glasba zaživi v temini kinodvorane, v kateri lahko odmislimo vse nepomembnosti, ampak tudi sama pot do tja.«

»Filmu Nosferatu so skozi čas pripisovali številne elemente, od antisemitskih pa do homoseksualnih.«

»Murnau je filmski pripovedovalec, kakršnega si lahko skladatelj le želi. Njegova filmska kompozicija je blizu glasbeni kompoziciji.«

»Vse, kar preveva nemi film, ima na neki način vpliv na glasbo, ki jo napišem zanj«

»Nič ni bolj strastno kot zvok godalnega kvarteta, nič bolj naivno in nedolžno kot zvok klarineta, nič bolj melanholično kot zvok saksofona in nič bolj tenkočutno in delikatno kot zvok klavirja.«

»Mislim, da se muzikaličnost v filmu na splošno kaže predvsem v montaži, fotografiji in sami vsebini, zgodbi ali tematiki.«

»Bi sploh lahko bila kombinacija še bolj navdihujoča?«

»Vse se torej vrti okoli tišine. Glasba se rodi iz tišine. Tišina pa je sestavni del glasbe. Glasba se na koncu vedno povrne v tišino. Če se sploh konča. To je, če je ne slišimo tudi v tišini.«

»Veliko ljudi tistega večera zaljubilo v ta film.«

»Mogoče so to tenkočutni prizori, kot je kapljica, ki polzi po okenski šipi in izginja, tako kot v prizoru pred tem spolzi in izgine noč dveh ljubimcev, ki se ne bo nikoli več vrnila.«

»Morda pa me privlači zato, ker najpomembnejše stvari v njem izgovori tišina. Pa ne tišina kot odsotnost decibelov, ampak 'notranja' tišina ali 'notranji' zvok filma.«

»V takih trenutkih, ko je duša drzna, se lahko zgodijo čudovite reči.«